Marjan Donko
Čeprav se ime nanaša na same netreske in njihovo sposobnost, da preživijo še tako
težke razmere, si ga lahko razlagamo tudi drugače. Rastlina je že dolgo znana v
ljudskem zdravilstvu za lajšanje najrazličnejših zdravstvenih tegob. Tako lahko
sklepamo tudi, da bomo tisti, ki bomo netreske pravilno in redno uživali, "večno
živeli" (semper-vivi). Takšno razmišljanje ni čisto iz trte zvito, saj
vsebujejo netreski kar precej učinkovin, ki dobro denejo našemu zdravju.
O sami kemični sestavi netreskov je bolj malo znanega. Razlog za slabo kemično poznavanje je delno v tem, da so se v zgodovini z netreski ukvarjali zeliščarji, ki so bolje poznali zdravilne učinke rastline, kot pa kemijsko ozadje. Tako so še vedno glavni vir podatkov o kemični sestavi netreskov razne knjige o zdravilnih zeliščih.
V literaturi so navedeni podatki za pomembnejše sestavine netreskov:
organske kisline (citronska, izocitronska
5,3 - 9,7 %, jabolčna v obliki kalcijevih soli, mravljinčna kislina in njene soli)
ogljikovi hidrati (sedoheptuloza, fruktoza,
saharoza)
fenolne spojine (flavonoidi, tanini,
kvercetin, kamferol, izoramnetin, skutelarein...)
alkaloidi (majhne količine 0,01 - 0,03 %)
Podatki o sestavinah in koncentraciji se med posameznimi avtorji nekoliko razlikujejo (Blazovics s sod., 1993; Volenec, 1992; Hegnauer, 1964; 1989).
Večji del zdravilnih učinkov netreskov lahko pripišemo fenolnim spojinam. Izraz fenolne spojine je zelo širok in zajema spojine z aromatskim obročem in vsaj eno ali več (polifenoli) hidroksilnimi skupinami. Polifenoli so zelo heterogena skupina organskih spojin. V rastlinskem svetu opravljajo funkcijo pigmentov, koencimov, odvračal, antimikrobnih agensov in fitoaleksinov. Med polifenole sodijo tudi tanini. Tanini imajo to skupno lastnost, da lahko oborijo proteine iz vodnih raztopin. Trpek (astringenten) okus netreskov in sadja je ravno posledica obarjanja beljakovin v ustih. Polifenoli se v rastlinah redko pojavljajo prosti. Največkrat so vezani na sladkorje, amino skupine, lipide in terpenoide
Pomembno je poudariti, da sodijo netreski med rastline z izredno variabilno sestavo učinkovin, kar v veliki meri otežuje raziskave. Kemična sestava se spreminja zelo hitro. Velike razlike se pojavljajo med starimi in mladimi deli rastline ter rastlinami, analiziranimi ponoči oz. podnevi. Na sestavo pa seveda močno vplivajo še ekološki faktorji (rastišče, letni čas...).
Kisla presnova
Netreski sodijo med rastline, za katere je značilen kisla presnova (CAM = Crassulacean acid metabolism). To je le ena od prilagoditev rastline na pogosto pomanjkanje vode na rastišču. Zato morajo fotosintezo izpeljati nekoliko drugače.
Kislo presnovo so odkrili kar pri 32 rastlinskih družinah oziroma 328 rodovih. Mehanizem ni omejen samo na družino krasul (kamor sodijo netreski), ampak se pojavlja tudi pri kaktusih, orhidejah, bromelijah in drugih. Kislo presnovo so odkrili po naključju, ko so spremljali ciklično spreminjanje pH vrednosti soka določenih rastlin. Nočna vezava ogljikovega dioksida na fosfoenolpiruvat, pri čemer nastane oksalacetat in iz njega malat, rastlinam omogoča, da imajo listne reže odprte le ponoči, ko je temperatura okolice nižja. Čez dan reže ostanejo zaprte, fotosinteza pa vseeno neovirano teče, saj se ogljikov dioksid sprošča z dekarboksilacijo malata.
Evropske vrste sočnic, med njimi netreski, se lahko 'odločajo' med običajnim ali kislim metabolizmom pod vplivom ekoloških faktorjev (vodni stres, osmozni stres, dolžina sončnega obsevanja), kar ima za posledico mnoge drastične fiziološke in biokemijske spremembe v rastlini.