10. 08. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 21. 7. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki so ga poslanci državnega zbora potrdili dne 7. julija 2021, prinaša pomoč tistim delom gospodarstva, ki so jim omejitve za preprečevanje širjenja bolezni preprečile poslovanje in jih tudi najbolj prizadele, prav tako pa tudi podaljšuje subvencioniranje krajšega delovnega časa do 30. septembra 2021 in nekatere druge ukrepe sprejete s predhodnimi interventnimi zakoni.

Tako se do 31. decembra 2021 podaljšuje možnost koriščenja ukrepov iz naslova izvajanja kmetijskih dejavnosti, ki jih je določil Zakon o interventnih ukrepih za omilitev drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE). Prav tako pa ZIUGPT omogoča vsem tistim, ki so v letošnjem letu koristili pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in so naknadno ugotovili, da niso izpolnjevali pogojev oz. so zahtevali previsok znesek, da o tem obvestijo Finančno upravo RS (v nadaljevanju FURS) do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 in vrnejo znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

V skladu s 14. členom ZIUGPT bo do 30. septembra 2021 možno koristiti tudi povračilo nadomestila plače zaposlenega za skrajšani delovni čas, če delodajalec hkrati z omogočanjem skrajšanega polnega delovnega časa, delavcu odredi čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko. Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec, ki:

• je pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v poslovni register Slovenije ali v Register kmetijskih gospodarstev pred 31. decembrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas;
• ocenjuje, da najmanj 10 %zaposlenim mesečno ne more zagotavljati 90 % dela;
• mu je s predpisom Vlade RS omejeno oz. onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.

Pri tem ZIUGPT izpostavlja nujnost predhodnega posvetovanja delodajalca s sindikati podjetja.

Delodajalec lahko navedeni ukrep koristi za zaposlene, ki so pri njem zaposleni več kot tri mesece, če se pred napotitvijo delavcev na delo s skrajšanim delovnim časom posvetuje s sindikatom in če odredi delo s skrajšanim delovnim časom po 1. juliju 2021. Pri tem pa navedenega ukrepa delodajalec ne more uveljavljati za zaposlene s pravicami iz socialnih zavarovanj.

Glede na določbe 17. člena ZIUGPT delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, kar pomeni, da ima v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

1. pravico do plačila za delo, ko dejansko dela;
2. pravico do izplačila nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa;
3. pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom prebitim na delu;
4. obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

Pri tem se osnova za višino nadomestila plače določi glede na plačo ki bi jo prejemal, če bi delal polni delovni čas.

Tako kot do sedaj delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom do 30. septembra 2021, v primeru podaljšanja ukrepa pa do 31. decembra 2021. Če je delodajalec odredil skrajšan delovni čas zaposlenim že pred 1. julijem 2021, pa vloži vlogo v 15 dneh od uveljavitve ZIUPGT.

Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (drugi bruto) in ne more biti višja od polovice povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za leto 2020.

V skladu s 19. členom ZIUPGT pa te pravice ne more uveljaviti delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja oziroma je v likvidacijskem postopku ali če ne izpolnjuje pogojev obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti po Zakonu o finančni upravi (ZFU) za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let pred oddajo vloge.

Velja izpostaviti, da so nepravilnosti delodajalcev lahko tudi strogo sankcionirane. Tako se lahko z globo od 10.000 do 50.000 evrov kaznuje delodajalec, ki prejme delno povračilo nadomestila plače, če v obdobju skrajšanega delovnega časa krši prepoved odpuščanja, odreja nadurno delo, krši prepoved posvetovanja s sindikatom ali pa če v predpisanem roku ne seznani FURS o izplačilih dobička, nakupu lastnih delnic in nagrad poslovodstvu ali dela plač za poslovno uspešnost v letu 2021 ali za leto 2021.

Novost prinaša 27. člen ZIUGPT, ki uvaja pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 za pravne ali fizične osebe z vsaj eno zaposleno osebo, ki opravljajo katero izmed dejavnosti, kjer zaradi posledic epidemije dejavnosti ni mogoče izvajati ali jo je mogoče opravljati v bistveno manjšem obsegu. Pomoč uveljavljajo izvajalci dejavnosti z registrirano dejavnostjo navedeno v 27. členu ZIUGPT na podlagi izjave, ki jo predložijo FURS od 1. do 30. septembra 2021 in s katero dokazujejo, da je upad prihodkov od prodaje več kot 20 %. Prejemniki te oblike pomoči se ob tem zavežejo, da bodo zaposlenim regres izplačali v skladu z 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), torej do 1. novembra 2021.

Prav tako ZIUGPT omogoča koriščenje pomoči v obliki delnega povračila organizacije srečanj in dogodkov, če je izvedba dogodka načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. avgusta 2021 do 31. decembra 2021. Pri čemer je v skladu s 33. členom ZIUGPT povračilo možno v višini 80 % upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 % zaradi omejene izvedbe dogodka, vendar najmanj 10.000 evrov.

ZIUGPT pa ureja tudi razdelitev bonov za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi, ki ga bodo v skladu s 43. členom ZIUGPT pridobile vse osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junij 2021 in sicer polnoletne osebe v vrednosti 100 evrov in mladoletne osebe v višini 50 evrov. Predvidoma se bon lahko koristi do 31. decembra 2021, nadzor nad koriščenjem bonov pa izvajata FURS in Tržni inšpektorat. Za nepravilnosti pri koriščenju bonov so za pravne osebe zagrožene kazni od 5.000 do 50.000 evrov, za prekršek pa je lahko kaznovan tudi upravičenec do bona, če ga prenese na drugo osebo v nasprotju z zakonskimi določbami in sicer v znesku od 200 do 600 evrov.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj