Dolžnost delavca, da obvešča delodajalca o bistvenih okoliščinah glede pogodbenih obveznosti

Dolžnost delavca, da obvešča delodajalca o bistvenih okoliščinah glede pogodbenih obveznosti

26. 10. 2021

105 0
Koristnost članka
105 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 25. 10. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Obveznost obveščanja, kot je opredeljena v 36. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je ena izmed temeljnih obveznosti delavca v delovnem razmerju. Ostale obveznosti delavca, ki jih našteva ZDR-1 so še opravljanje dela, prepoved škodljivega ravnanja, prepoved konkurence in obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Dolžnost medsebojnega obveščanja namreč izhaja iz temeljnega načela obligacijskega prava o vestnosti in poštenosti.

Iz prvega odstavka 36. člena ZDR-1 izhaja, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. ZDR-1 določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, vendar pri tem določno ne opredeli katere so te bistvene okoliščine. Zaradi tega jih je potrebno presojati od primera do primera. Zadošča le, da so bistvene okoliščine take narave, da delavec primeroma nebi mogel nastopiti dela ali ne bi mogel izpolnjevati drugih pogodbenih obveznosti med katerimi je torej opravljanje samega pogodbenega dela.[1] Torej ni nujno, da te okoliščine vplivajo na motenje v delovnem procesu, zadostuje namreč, da obstaja verjetnost, da bi lahko vplivale na delovni proces, pri čemer lahko te okoliščine izvirajo iz stvari, naprav, snovi, delovnega okolja ali ljudi.[2]

Kot pomembno okoliščino, ki jo mora delavec posredovati svojemu delodajalcu je tudi prebivališče delavca iz katerega se vozi na delovno mesto, saj je od tega odvisno obračunavanje potnih stroškov iz kraja bivanja na delo in nazaj.[3] Gre namreč za povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju v skladu s 130. členom ZDR-1. Iz tretjega odstavka 130. člena ZDR-1 namreč izhaja, da če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem. Iz navedenega je možno sklepati, da se strošek za prevoz na delo in iz njega lahko poveča v primeru, če delavec spremeni kraj bivanja iz katerega se vozi na delo, posledično pa se mu povišajo tudi potni stroški. V kolikor delavec ne sporoči delodajalcu spremembo kraja bivanja, mu delodajalec ne more povrniti višjih potnih stroškov. Pri tem Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba) v tretjem odstavku 3. člena določa, da je mesto opravljanja dela po tej uredbi mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče po tej uredbi je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je običajno prebivališče po tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela. V zvezi s tem govorimo o dolžnosti delavca, da obvesti delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.

Nadalje iz drugega odstavka 36. člena ZDR-1 izhaja, da mora delavec obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu. V teh primerih gre za primere naravnih in drugih nesreč, okvar strojev in naprav, poslabšanje delovnih razmer, ogrožanje življenja in zdravja delavcev ter premoženja.[4]

Poleg tega pa medsebojno obveščanje določa tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki v 13. členu določa, da se morajo delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Kršitev tega člena lahko pomeni disciplinsko odgovornost delavca, poleg tega pa lahko delavec tudi odškodninsko odgovarja. Delodajalec ima v primeru kršitve citiranega člena tudi možnost, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi.

***

  • [1] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 228.
  • [2] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 228.
  • [3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 228.
  • [4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 228.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj