07. 12. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 15. 10. 2021, www.findinfo.si

Državni zbor je 13. julija 2021 sprejel novelo B Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), katere cilj naj bi bila ureditev poenostavljenega postopka javnega naročila pod pragovi EU, odprava nekaterih administrativnih obveznosti na strani naročnikov in dopustitev večje prožnosti. Po dobrih petih letih smo torej dobili drugo spremembo aktualnega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki poskuša odpraviti anomalije ZJN-3, ki so se pokazale v praksi. V nadaljevanju prispevka so predstavljene nekatere ključne spremembe, ki bi lahko prispevale k cilju, ki ga je imel zakonodajalec s sprejeto novelo. Ali bodo spremembe zaživele v praksi in pripomogle k še bolj poenostavljenemu postopku javnega naročanja, pa bo pokazal čas.

Kdaj se uporabi ZJN-3

Ena izmed poglavitnih sprememb ZJN-3B, ki naj bi javnim naročnikom omogočala poenostavljeno oddajo javnih naročil, je povišanje mejnih vrednosti za uporabo ZJN-3. Nove mejne vrednosti so povišane le na splošnem področju, medtem ko na infrastrukturnem področju ostajajo nespremenjene. Na splošnem področju bodo javni naročniki zavezani uporabljati ZJN-3 in posledično izvajati postopke javnega naročila le za nakup blaga/storitev, katerih vrednost je 40.000 evrov brez DDV ali več oziroma pri gradnjah 80.000 evrov brez DDV ali več. Na navedene mejne vrednosti so se v zadnjem letu javni naročniki že navadili, saj je interventna zakonodaja že sedaj določala dvig mejnih vrednosti za uporabo zakona na splošnem področju. V praksi bo navedena sprememba povzročila, da bodo javni naročniki bistveno več naročil lahko oddajali brez izvedbe postopka javnega naročanja kot t. i. evidenčna naročila.

Druga sprememba, ki naročnikom omogoča poenostavljeno in zlasti hitrejšo oddajo javnega naročila gradnje, je sprememba mejne vrednosti pri naročanju gradnje, za katero se lahko izvede postopek naročila male vrednosti. Do sedaj je veljalo, da lahko javni naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti za gradnje, če je vrednost na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov, na infrastrukturnem področju pa enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov. Sedaj je prag za izvedbo postopka naročila male vrednosti povišan na vrednosti, za katere ni treba objaviti obvestil o javnem naročilu v Uradu za publikacije Evropske unije. Ta prag v danem trenutku skladno z ZJN-3 in Uredbami znaša na splošnem področju 139.000 evrov za blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, oz. 214.000 evrov za blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki, ter 5.350.000 evrov za gradnje oziroma na infrastrukturnem področju 428.000 evrov za blago in storitve in 5.350.000 evrov za gradnje. Ker je postopek naročila male vrednosti za naročnika bistveno hitrejši, saj so roki za prejem ponudb lahko krajši, in ker naročniku ni treba pregledovati ponudb (niti najugodnejše ne) in je rok za revizijski zahtevek krajši, bo naročnikom ta sprememba omogočala, da bodo lahko tudi gradnje, ki so višjih vrednosti (do 5.350.000 evrov), oddajali po tem postopku.

Pomembna sprememba, ki bo bistveno olajšala naročanje blaga vrtcem in šolam, je uvedba nove izjeme, in sicer javnemu naročniku ne bo treba uporabljati ZJN-3, če vrednost živil, ki jih naroča, ne presega vrednosti, za katere je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. V praksi so naročniki do sedaj pogosto oddajali javno naročilo živil za nekaj let, kar pa se jim po spremembi morda ne bo več splačalo. Ko javni naročnik oddaja naročilo za večletno obdobje, mora namreč pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevati ocenjeno vrednost blaga za to celotno obdobje. To pa utegne pri naročniku povzročiti, da bo presegel vrednost, od katere dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. Posledično javnim naročnikom, ki naročajo živila, svetujem, da izračunajo ocenjeno vrednost javnega naročila živil za obdobje enega leta. Če je ta pod evropskim pragom, lahko uporabijo izjemo in ne uporabijo ZJN-3. Kljub izjemi pa morajo javni naročniki še naprej pri naročanju živil upoštevati cilje, kot jih za ta predmet določa predpis, ki ureja zeleno javno naročanje.

Uvedena je še ena nova izjema, ki velja le na splošnem področju in se nanaša na blago oz. storitve za nadaljnjo prodajo ali dajanje v najem. Tudi ta izjema je omejena na vrednost, od katere dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. Naročniki zaradi te izjeme ne bodo dolžni izvajati postopkov javnega naročanja nakupa blaga, če bodo kupovali blago, ki je namenjeno nadaljnji prodaji tretjim osebam in je vrednost tega naročila pod evropskim pragom.

Pomembno spremembo prinaša novela na področju socialnih in drugih posebnih storitev. Po novem med socialne in druge posebne storitve ne sodijo nekatere storitve pravnega svetovanja, in sicer so to storitve, ki so zajete s CPV kodami 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7. V praksi to pomeni, da kadar javni naročniki najemajo storitve pravnega svetovanja, bodo morali uporabiti ZJN-3, kar posledično pomeni, da bodo morali izvesti postopek javnega naročanja za izbiro pravnega svetovalca, če letna vrednost pravnih storitev pri naročniku presega prag za uporabo ZJN-3. Še vedno pa med izjeme sodijo pravne storitve po odvetniku, in sicer:

• pravno zastopanje stranke po odvetniku v arbitraži ali spravnem postopku v Republiki Sloveniji, državi članici, tretji državi ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali spravni postopek ali v sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi Republike Slovenije, države članice ali tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami;
• pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz prejšnje alineje te točke ali če obstajajo konkretni indici in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, pod pogojem, da svetuje odvetnik;
• pravne storitve, ki jih opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki, ali druge pravne storitve, katerih izvajalce določi sodišče v Republiki Sloveniji ali določeni državi članici ali ki so z zakonodajo določeni za opravljanje posebnih nalog pod nadzorom takih sodišč;
• druge pravne storitve, ki so v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici povezane z izvajanjem javne oblasti, tudi če le priložnostno.

Elektronsko javno naročanje

Novela B prinaša nekaj sprememb na področju uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev. Pri evidenčnih javnih naročilih naročnik ukinja možnost, da naročniki objavijo statistično poročilo na svoji spletni strani, in uvaja obvezno objavo na portalu javnih naročil. S tem se zagotavlja večja transparentnost evidenčnih naročil. Za ponudnike bo koristna sprememba pri objavi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bo morala biti obvezno objavljena v celoti na portalu javnih naročil, ukinja pa se možnost objave te dokumentacije na posameznih drugih spletnih mestih. Izjema so le tiste vrste datotek, ki zaradi svoje oblike ali velikosti niso primerne ali jih ni mogoče objaviti na portalu javnih naročil. Ponudnikom torej ne bo treba dostopati na različne spletne strani, zato da bi pridobili dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Zaradi občasnih težav pri uporabi elektronskih komunikacijskih orodij, ki so se pojavljale v praksi in povzročale naročnikom in ponudnikom težave pri izvedbi postopka javnega naročanja, je zakonodajalec sprejel novost, da se odpiranje ponudb ne sme izvesti prej kot eno uro po roku za oddajo ponudb oz. prijav. Zakonodajalec je s tem želel omogočiti naročnikom, da če se ugotovi, da je prišlo do težav pri oddaji elektronske ponudbe v času od izteka roka za prejem ponudb do ure odpiranja ponudb, se zadrži odpiranje ponudb, kar bi preprečilo, da bi bile razkrite ponudbene cene in ponudniki, ki so oddali ponudbe, kar naročniku omogoča, da podaljša rok za prejem ponudb.

Objave na portalu

Zakonodajalec je s ciljem zagotavljati večjo transparentnost vseh postopkov javnega naročanja sprejel novost, da mora biti tudi v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave in v primeru konkurenčnega dialoga ter konkurenčnega postopka s pogajanji odločitev o oddaji objavljena na portalu javnih naročil. Odločitev o oddaji se v teh primerih postopkov ne bo več pošiljala skladno z zakonom, ki ureja upravni postopek, ampak bo objavljena, pri čemer pa zakon določa še, da mora biti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavljeno pred odločitvijo o oddaji. Izjemo zakon še naprej dopušča pri postopku s pogajanji brez predhodne objave v primeru skrajne nujnosti.

Oddaja javnih naročil

ZJN-3B uvaja nov način dokazovanja razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (nekaznovanost), s čimer želi zakonodajalec urediti težave, ki jih je v praksi povzročila praksa Državne revizijske komisije, skladno s katero naj bi bilo treba izkazovati nekaznovanost na dan roka za prejem ponudb. Kot ustrezen dokaz se po novem šteje izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, pri čemer izpis ne sme biti starejši od štirih mesecev, šteto od roka za oddajo prijav ali ponudb, ali je pridobljen najpozneje v 90 dneh od roka za oddajo prijav ali ponudb.

Zakonodajalec je posegel in spremenil institut neobičajno nizke ponudbe. Ker se je v praksi izkazalo, da ta institut ni uporabljiv, saj je bilo ponudnika skoraj nemogoče izločiti, če je bila njegova ponudba neobičajno nizka, je zakonodajalec podelil večjo diskrecijsko pravico naročniku. Naročnik lahko po novem ob predhodni izvedbi zakonsko predpisanih predhodnih postopkov in ob posvetovanju s ponudnikom zavrne ponudbo, če je ta neobičajno nizka. Če predložena dokazila ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, lahko naročnik tako ponudbo zavrne. V praksi bomo videli, ali bo spremenjeni institut naročnikom omogočil, da bodo lahko sami presodili, kdaj štejejo ponudbo za neobičajno nizko, in jo kot tako izločili.

ZJN-3B je posegel tudi v institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Določba ni bistveno spremenjena, določeno pa je, da lahko naročnik očitne ali nebistvene napake spregleda. Spremenila se je določba šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Še naprej je prepovedano dopolnjevati ali popravljati cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ni torej več prepovedana sprememba v delu, ki vpliva na razvrstitev (merila), vendar pa tudi v tem delu še vedno velja, da se predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Dovoljeno bo torej dopolnjevati ali popravljati ponudbo v delu meril, a le, kadar gre za dejstva, ki so obstajala pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, in je to mogoče objektivno preveriti.

Spremembe pri prekrških

Koristne spremembe prinaša novela na področju prekrškov. Uvedena sta dva nova prekrška za naročnike, in sicer če naročnik določi ceno kot edino merilo za oddajo javnega naročila v primerih, ko to ni dovoljeno (četrti in osmi odstavek 84. člena tega zakona) in če ne vroči odločitve kandidatom in ponudnikom na način, kot je določen v desetem odstavku 90. člena tega zakona. Na strani ponudnika se bo po novem za prekršek sankcioniralo ravnanje gospodarskega subjekta, ki v primeru javnega naročila storitev ali gradenj med izvajanjem pogodbe ne obvesti naročnika o morebitnih spremembah informacij glede podizvajalcev (tretji odstavek 94. člena).

Za ponudnike bo zelo dobrodošla sprememba pri prekrškovni sankciji. Do sedaj je bila predpisana za nekatere prekrške obvezna stranska sankcija izločitve gospodarskega subjekta iz postopkov javnega naročanja. Sedaj je ta sankcija alternativna, sodišče pa lahko določi tudi trajanje te sankcije, in sicer največ tri leta za blago in storitev oziroma največ pet let za gradnje. Določeno je tudi, da prekršek zastara v relativnem roku treh let in absolutnem roku šestih let.

Sklep

Pri implementaciji novele ZJN-3B po mojem mnenju v praksi ne bo težav. Spremembe so namreč v veliki meri odraz dosedanjih težav v praksi, so jasne in tako ne puščajo veliko prostora za različne interpretacije. Nekateri posodobljeni instituti predstavljajo dobro izhodišče za spremembo dosedanjega izvajanja javnih naročil, kakšna bo uporabljivost sprememb v praksi, pa bosta pokazala čas in praksa Državne revizijske komisije. Lahko sklenem, da po mojem mnenju po 1. januarju 2022, ko v veljavo stopi novela ZJN-3B, način dela naročnikov v bistvenem ne bo spremenjen, vseeno pa bodo morali biti naročniki pozorni na novelirane določbe.

Vir: Prebil Maja, Kaj prinaša novela B Zakona o javnem naročanju?, Pravna praksa, št. 37, 2021.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj