24. 12. 2021

Objavljeno: SPOT svetovanje Zasavje, 21. 12. 2021, Avtor: Doroteja Urbanija, svetovalka

Konec leta podjetja se podjetja odločajo ali in v kakšni višini bodo izplačala zaposlenim poslovno uspešnost. Med delavci je izplačilo poznano tudi kot božičnica ali 13. plača, kar pa je zgolj pogovorni izraz, saj ju zakon ne pozna.

Poslovno uspešnost je mogoče obravnavati iz 2 vidikov in sicer:

• Poslovna uspešnost kot del plače, ki se izplačuje mesečno ali večkrat letno na podlagi kriterijev, določenih v pogodbi o zaposlitvi.
• Poslovna uspešnost se lahko izplača enkrat letno, praviloma decembra kot božičnica ali 13. plača.

Od tega, ali delodajalec izplačuje del plače za poslovno uspešnost mesečno ali letno, je odvisna tudi obdavčitev teh/ga izplačil/a.

Če delodajalec izplačuje poslovno uspešnost mesečno ali večkrat letno, tako izplačilo ne izpolnjuje pogojev po 44. členu Zdoh-2 in ni ugodneje davčno obravnavano.

Če delodajalec izplačuje poslovno uspešnost 1x letno, običajno je to konec leta, pa je to izplačilo lahko davčno ugodnejše, če so izpolnjeni vsi pogoji iz 44. člena ZDoh-2. Predvsem mora to opredeljevati KP ali splošni akt delodajalca. Neobdavčeno je izplačilo do zneska 100% zadnje povprečne mesečne plače v RS – podatek objavljen v Uradnem listu RS.

Delodajalci morajo biti pri izplačilu poslovne uspešnosti previdni in upoštevati nekaj pravil, kot npr:

• Merila, po katerih se določajo višine izplačil, če niso za vse zaposlene enake, ne smejo biti diskriminatorna,
• Od upoštevanja pravil, zapisanih v 12.točki 1. odstavka 44. člena, je odvisna davčna obravnava izplačila,
• V primeru diskriminatornih meril je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren (8.člen ZDR-1) in je v prekršku (217.člen ZDR-1),
• Dovoljena so merila, ki niso diskriminatorna in so povezana z vsebino izplačila,
• Merila, povezana z individualno delovno uspešnostjo niso primerna.

V praksi velja precej kriterijev, ki so delodajalcem povsem logični, za sporne. Tako je sporen kriterij, da se poslovna uspešnost izplačuje samo zaposlenim, ki so zaposleni na nek presečen dan, ali da pripada poslovna uspešnost samo tistim, ki so v podjetju vsaj 6 ali več mesecev.

Največ razprav pa je deležen kriterij, da pripada poslovna uspešnost posamezniku glede na njegovo prisotnost na oz. odsotnost na delovnem mestu. Delodajalec izhaja iz dejstva, da je tisti, ki je delal, zagotovo več prispeval k uspešnosti podjetja kot tisti, ki ni sploh ni delal ali pa je delal zelo malo. Ta zadnji kriterij je še vedno v obravnavi na vrhovnem sodišču in o zadevi še ni odločeno, bo pa odločitev zagotovo bistveno vplivala na nadaljnje ravnanje delodajalcev ob izplačilih poslovne uspešnosti.

Vključitev v osnovo za izračun plač:

• Če je delodajalec poslovno uspešnost izplačal kot del plače, je to izplačilo vključeno v osnovo za nadomestilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Nične so določbe, ki jih je mogoče najti celo v nekaterih KP, da je izplačilo za poslovno uspešnost izključeno iz osnov za nadomestila plač in drugih prejemkov.
• Del plače za poslovno uspešnost, ki izpolnjuje pogoje, se izvzema iz davčne osnove za dohodnino do zneska 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače v RS (upošteva se zadnji znani statistični podatek, ki je objavljen v Uradnem listu).
• Je pa ta del plače v celoti obremenjen z davki in prispevki.
• Morebitno izplačilo nad 100% zadnje povprečne mesečne plače v RS pomeni, da je potrebno obračunati akontacijo dohodnine od razlike med izplačano uspešnostjo in povprečno plačo, prispevke pa je potrebno plačati od celotnega izplačila.
• Ob izpolnjevanju pogojev je ugodneje davčno obravnavano le eno izplačilo v letu, druga pa ne.
• Če ima delavec v posameznem letu 2 delodajalca in od obeh prejme izplačilo poslovne uspešnosti, se pogoj enega izplačila preverja na ravni delodajalca in ne delavca.

Nezdružljivost izplačila poslovne uspešnosti in nagrad poslovodstvu v primeru prejete državne pomoči.

Izplačilo poslovne uspešnosti ni nezdružljivo pri:

• Delno povrnjen dohodek za samozaposlene /karantena, višja sila/,
• Nekriti fiksni stroški,
• Pomoč pri nakupu hitrih testov,
• Oprostitev plačila prispevkov PIZ za delavce, ki so delali,
• Krizni dodatek za delavce,
• Karantena delavca,
• Višja sila delavca,
• Bolniško nadomestilo v breme ZZZS,
• Kratkotrajna bolniška odsotnost,
• Financiranje regresa za letni dopust.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj