Sprejet je Zakon o vesoljskih dejavnostih

Sprejet je Zakon o vesoljskih dejavnostih

29. 03. 2022

Objavljeno: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 16. 3. 2022, www.gov.si

Državni zbor Republike Slovenije je 16. marca 2022 sprejel Zakon o vesoljskih dejavnostih. Sprejetje zakona je postalo nujno zaradi že izvedenih in načrtovanih izstrelitev slovenskih satelitov ter za uspešno nadaljevanje vesoljskih aktivnosti v Sloveniji. Cilj zakona je urediti nadzor nad vesoljskimi dejavnostmi na območju Republike Slovenije, na plovilu ali zrakoplovu, registriranem v Sloveniji, in za vesoljske dejavnosti, ki jih izvajajo slovenski državljani ali pravne osebe s sedežem v Sloveniji.

Na področju vesoljskih tehnologij v Sloveniji je v zadnjih letih prišlo do hitrega razvoja. V letu 2016 je Slovenija postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije (ESA), poleg tega pa sta bila v Sloveniji razvita kar dva satelita, NEMO-HD in Trisat, ki sta bila izstreljena jeseni leta 2020. V skladu z mednarodno ureditvijo področja je Slovenija zavezana, da izvaja nadzor nad vesoljsko dejavnostjo, ki se izvaja na njenem teritoriju ali s strani njenih prebivalcev in da vzpostavi nacionalni register vesoljskih objektov zato je sprejem področne zakonodaje postal nujno potreben.

Sprejet Zakon o vesoljskih dejavnostih tako vzpostavlja nacionalni register vesoljskih objektov, ki je podlaga za vpis v register pri Združenih narodih in določa elemente, ki se v register vpisujejo. Zakon določa tudi obveznost, da je pred izvajanjem vesoljske dejavnosti potrebno pridobiti dovoljenje, to pa se izda, če so izpolnjeni pogoji, ki zagotavljajo, da je vesoljska dejavnost varna in da ne povzroča škodljivih posledic niti na Zemlji, niti v vesolju. Dovoljenja bo izdajalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo tudi nadzorni organ.

Pripravljena bo tudi uredba, ki bo podrobneje opredelila vsebino, zahteve, kriterije in pogoje za pridobitev dovoljenja ter postopek vpisa v register.

Zakon vsebuje tudi obveznost sklenitve zavarovanja, razen za netvegane vesoljske dejavnosti, kot je izstrelitev majhnega satelita, ki ob zaključku življenjske dobe v celoti izpari v atmosferi in obveznosti upravljavca o poročanju o vsaki nesreči oziroma zapletih pri delovanju objekta in ureja odgovornost za škodo, povzročeno s strani vesoljske dejavnosti, v skladu z mednarodno ureditvijo tega vprašanja. Zakon predvideva tudi kazni za kršitev določb zakona.

V primerih ko gre za velike vesoljske dejavnosti, zakon predvideva tudi sodelovanje z drugimi ministrstvi pri preverjanju izpolnjevanja pogojev, zaradi zahtevnosti področja pa podaja tudi možnost, da se Evropsko vesoljsko agencijo lahko zaprosi za mnenje glede tehničnih lastnosti predlagane vesoljske dejavnosti.

Razvoj vesoljskih tehnologij v svetu je vedno hitrejši in se po napovedih ne bo ustavil. Število vesoljskih akterjev se je močno povečalo, povečalo se je tudi število izstreljenih vesoljskih objektov. Tudi v Sloveniji so se podjetja in raziskovalne institucije uspešno vključili v ta razvoj in pričela z razvijanjem satelitov in inštrumentov zanje, razvojem aplikacij za uporabo satelitskih podatkov za najrazličnejše namene.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo bodo še naprej podpirali delovanje naših podjetij na področju vesolja, zato v zadnjem tednu marca organizirajo serijo predstavitev in bilateralnih srečanj v sklopu »vesoljskega tedna« (ang. Space Week). V času od 28. do 31. marca bodo tako v Sloveniji gostili predstavnike Evropske vesoljske agencije, ki bodo predstavili različne programe, v katerih lahko sodelujejo slovenska podjetja in institucije, ter predstavnike EU agencije za vesolje, ki bodo predstavljali razpise Obzorja Evropa za področje vesolja ter podjetniško iniciativo CASSINI.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj