pogovor in odprtje razstave
ponedeljek, 4. april 2022 ob 19.00
Atrij ZRC, Ljubljana
Sodelujejo: Suzana Koncut, Ana Hofman, Andrej Šprah, Ciril Oberstar
V ponedeljek, 4. aprila ob 19. uri je v Atriju ZRC potekal pogovor in odprtje razstave ob izidu 2. dela stripovskega albuma Krik ljudstva.
Strip o pariški komuni, ki ga je ustvaril priznani francoski stripovski mojster Tardi po romanu Jeana Vautrina, je služil za izhodišče razprave o upodobitvah upora v stripu, glasbi in filmu. Zgodovinska obdobja uporov in revolucij so pogosta snov različnih stripovskih, filmskih in glasbenih pripovedi. Zanimalo nas je, kakšni so motivi ustvarjalcev takšnih del, kakšne so možnosti medija za prikaz uporniškega duha in nenazadnje, kakšni so odzivi bralcev, gledalcev in poslušalcev.
V pogovoru so sodelovali prevajalka Krika ljudstva, francistka in literarna komparativistka Suzana Koncut, etnomuzikologinja in antropologinja Ana Hofman, ki se posveča proučevanju odnosa med glasbo, politiko in aktivizmom, ter filmski teoretik Andrej Šprah, ki se med drugim ukvarja s teorijo dokumentarnega, političnega in militantnega filma. Z gosti se je pogovarjal Ciril Oberstar.
Pogovor je pospremilo tudi odprtje stripovske razstave v Atriju ZRC.
O STRIPU:
18. marca 1871 so ljudske množice v Parizu prevzele – in si vzele nazaj – oblast v mestu. Tako je nastala pariška komuna, upor ljudstva, ki je od spodaj navzgor želelo zgraditi drugačno družbo. Stripovski album Krik ljudstva, ki ga je po adaptaciji istoimenskega romana francoskega romanopisca in filmskega ustvarjalca Jeana Vautrina ustvaril priznani stripovski mojster Tardi, vešče prepleta razburljive osebne zgodbe glavnih protagonistov z zgodovinskimi dejstvi ter na izviren in zanimiv način osvetljuje revolucionarne dogodke v francoski prestolnici izpred 150 let.
Delo, ki ga odlikuje značilna Tardijeva risarska virtuoznost, se tako v isti sapi bere kot prvovrstna kriminalka, napeta ljubezenska zgodba in veličastna zgodovinska drama, ki se odvija na pariških ulicah ob zvenu revolucionarnih pesmi in vzklikov upanja, obenem pa odpira dragocen razmislek o zgodovinskem pomenu (in mitu) pariške komune pa tudi današnjih družbenoekonomskih neenakostih in možnostih upora proti krivicam in nevzdržnosti trenutnega sistema.
Slovenski prevod te monumentalne stripovske mojstrovine, ki jo je s pretanjenim čutom za različne jezikovne registre in kulturnozgodovinski okvir pariške komune poslovenila Suzana Koncut, je izšel v dveh delih – prvi del je izšel že konec leta 2021, drugi del pa je prišel na knjižne police spomladi 2022.
