12. 04. 2022

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 31. 3. 2022, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Na podlagi 190. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti, uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo.

Ker je prepovedano delo otrok mlajših od 15 let[1] starosti oziroma otroci mlajši od 15 let ne morejo skleniti delovnega razmerja, se navedena določba nanaša na delavce starejše od 15 let do dopolnjenega 18 leta. Čeprav lahko otrok, ki je mlajši od 15 let starosti, izjemoma, proti plačilu, sodeluje pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti.[2] Gre za deklaratorno določbo, ki delavcem od 15 leta starosti do 18 leta starosti priznava pravico do uživanja posebnega varstva v delovnem razmerju.[3]

ZDR-1 p posebej v 191. členu tudi opredeljuje katera dela ne sme opravljati delavec, ki še ni dopolnil 18 let. Razlog, da določena dela ne sme opravljati je v njihovem varstvu pred okvarami zdravja oziroma pred ogrožanjem zdravega in psihofizičnega razvoja.[4]

Tako je v prvem odstavku 191. člena ZDR-1 določeno, da se delavcu, ki še ni dopolnil 18 let, ne sme naložiti dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo; dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti; dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje; dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju; dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti; dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij in ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom. Navedena dela so podrobneje določena s Pravilnikom o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (v nadaljevanju: Pravilnik),[5] ki določa ukrepe in aktivnosti za varovanje zdravja, telesnega in duševnega razvoja otrok, mladostnikov in mladih oseb pri delu in v zvezi z delom.[6]

V nadaljevanju so v drugem odstavku 191. člena ZDR-1 določena še druga dela, ki se ne smejo naložiti delavcu, ki še ni dopolnil 18 let in sicer se ne sme naložiti tudi tista dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter tista dela, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.

V tretjem odstavku je določena izjema, ki določa, da se v podzakonskem aktu lahko določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko delavec, ki še ni dopolnil 18 let, izjemoma opravlja dela, ki so po prvem in drugem odstavku 191. člena ZDR-1 prepovedana in sicer v primerih izvajanja praktičnega izobraževanja v okviru izobraževalnih programov, če se delo opravlja pod nadzorom pristojnega delavca. Posebej pa je potrebno opozoriti tudi na določbo 5. člena Zakona o varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1), ki v drugem odstavku določa, da mora delodajalec posebno skrb nameniti tudi zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Poleg tega ZDR-1 za nespoštovanje 190. člena ZDR-1 ne predpisuje nobene prekrškovne sankcije. Medtem ko za kršitev 191. člena ZDR-1 določa prekršek, s katerim se kaznuje z globo od 750 do 2000 EUR delodajalca - pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti naloži opravljanje dela v nasprotju z določbami ZDR-1 in Pravilnikom. Prav tako pa tudi Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1) določa kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje in kaznuje starše, skrbnika, rejnika ali drugo osebo, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, z zaporom do treh let.[7] Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti ali k opuščanju dela, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči, se kaznuje z zaporom do petih let.[8]

***

• [1] Kot to določa 211. člen ZDR-1.
• [2] Kot to določa drugi odstavek 211. člena ZDR-1.
• [3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 1058.
• [4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 1060.
• [5] Uradni list RS, št. 62/15.
• [6] Pravilnik v 2. členu definira pojme mlada oseba (je oseba pod 18 letom starosti, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi), otrok (je oseba pod 16 letom starosti ali oseba, ki je vključena v obvezno redno šolanje) in mladostnik (je oseba, stara vsaj 16 let ter ne več kot 18 let in ni več vključena v obvezno redno šolanje).
• [7] Kot to določa prvi odstavek 192. člena KZ-1.
• [8] Kot to določa drugi odstavek 192. člena KZ-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj