Uživali so ga že stari Rimljani in častili Egipčani. O bobu piše celo Homer v Iliadi, kar priča, da se ga niti stari Grki niso branili. Zanimivo je, da so stari Rimljani verjeli, da se duša umrlega preseli v bob, njegova semena so uporabljali tudi na sodišču pri glasovanju – bela semena so pomenila obtoženčevo nedolžnost, črna pa krivdo. Največ boba dandanes posejejo – kje drugje kot na Kitajskem, bliže nam pa v Italiji, Španiji, Franciji in na Portugalskem. V naših krajih so ga nekoč pojedli ogromno, saj je bil do pojava krompirja eno najpomembnejših živil. O bobu obstajajo številna rekla in pregovori: Bob skozi gozd, močnik do praga! Boba se najej in gora se te bo bala. Ali boš bob z mastjo mazal! Bob v cvet, lakota v svet. Če beraču trd bob daš, prosi potem še za drv. Kadar bob cvete, še pes svojega gospodarja ne pozna. Največja lakota je takrat, ko cvetita bob in grah. Velik bob in visoke krtine pomenijo globok sneg… Nekoč so poleg strokov in mladega zrnja bob uporabljali še za kašo, mleli so ga v moko in dodajali kruhu, pražen bob pa je služil kot kavni nadomestek. Dandanes pražen in osoljen bob v inozemstvu prodajajo kot pivski prigrizek oziroma konkurenco slanim arašidom. Le povsem mlad bob lahko pripravimo kuhan v strokih, kakor stročji fižol, denimo v solatah, juhah, enolončnicah in omakah, obnese se tudi kot priloga k mesnim ali drugim jedem. Sladokusci si ga radi privoščijo s popečenimi kruhki in parmezanom. Zrelejši bob je treba izluščiti in zrna kuhati v slanem kropu, da se zmehčajo, potem pa z njih še potegniti kožico. Suha zrna boba pa kakor fižol pred kuhanjem čez noč namakamo. Kuhana zrna lahko spražimo, da debela lupina postane krhka, okus je podoben lešnikovim jedrcem, če jih osolimo, pa so – kot že rečeno – konkurenca arašidom. Posebej zanimiv je pire, ki ga pripravimo iz kuhanega zrnja in na maslu popečenega česna. Temu primešamo malo smetane in svežega timijana ali žajblja ter postrežemo k pečenim ribam. Ali pa kuhan bob, pomešan z na čebuli popraženimi lisičkami, postrežen s pečenimi šparglj… Konec koncev lahko gostemu bobovemu pireju primešamo sesekljane česen, peteršilj in koriander, oblikujemo kroglice, jih povaljamo v sezamovih semenih in ocvremo v olju. Imenujemo jih falafli po egiptovsko ter postrežemo s solato, jogurtom in pšeničnimi tortiljami.
SOČNI KROMPIR Z BOBOM IN KRANJSKO KLOBASO
SESTAVINE ZA 4 OSEBE500 g mladega krompirja,
250 g mladega boba,
400 g koščkov paradižnika,
2 kranjski klobasi,
1 šopek peteršilja,
1 rdeča čebula,
4 stroki česna,
1 dl rdečega vina,
1 žlica balzamičnega kisa,
3 žlice oljčnega olja,
morska sol, sveže zmlet poper
PRIPRAVA
Mladi krompir oščetkamo in operemo, stresemo v lonec in zalijemo s slano vodo. Pristavimo in skuhamo (ko zavre, še 12 minut). Čebulo in česen ločeno drobno narežemo. V ponvi čebulo popražimo na olju, solimo in popramo, na koncu dodamo še česen in ko zadiši, prilijemo vino. Ko tekočina izpari, dodamo paradižnik in kis ter pokrito počasi kuhamo vsaj nekaj minut (tako dolgo, da se v drugem loncu skuha krompir).
Medtem pripravimo bob; ga oluščimo in zrnom odstranimo kožice. Klobase narežemo na kolesca. Kuhan krompir odcedimo in ga stresemo v vročo ponev z malo olja, dodamo tudi narezane klobase. Pražimo 5 minut, da se koščki klobase hrustljavo zapečejo in krompir dobi zlato barvo.
Tudi bob, ki mora biti res mlad, stresemo v ponev h krompirju in klobasam, da se na hitro popraži, medtem nasekljamo peteršilj.
Popečen krompir skupaj s preostalo vsebino ponve razdelimo na krožnike ali predenemo v skledo in po okusu solimo ter popramo, prelijemo s paradižnikovo omako in radodarno posujemo s peteršiljem. Poleg ponudimo vino.
Čas priprave in kuhanja: 25 minutBOBOVA JUHA S FETO IN METO
Potrebujemo500 g mladega boba,
1 večjo čebulo,
3 stroke česna,
1 kos pora (beli del),
1 večji krompir,
100 g sira feta,
1 pest svežih listkov mete,
morsko sol,
sveže zmlet poper
oljčno olje
PRIPRAVA:
Zrnom boba odstranimo kožico, če tega ni storil že kdo pred nami. V širokem loncu na olju 5 minut med občasnim mešanjem počasi pražimo nasekljana čebulo in por ter razpolovljene stroke česna. Dodamo na kocke narezan krompir in bob ter pražimo še 3 minute. Zalijemo z 1 litrom vode, solimo in popramo. Ko zavre, 25 minut kuhamo na majhnem ognju. Kuhano juho v celoti (ali deloma) zmeljemo s paličnim mešalnikom. Še vročo nadevamo v skodelice, posujemo z drobtinami fete in nasekljanimi listki mete ter nemudoma postrežemo.
RABARBARIN DROBLJENEC
Potrebujemo1 kg stebel rabarbare,
450 g sladkorja,
160 g bele moke,
1 strok vanilje,
¼ žličke zmletega kardamoma,
½ žličke soli,
125 g mrzlega masla,
vaniljev sladoled.
PRIPRAVA
Pečico segrejemo na 190 °C. Stebla rabarbare dobro očistimo, po potrebi olupimo in narežemo na koščke. Stresemo jih v skledo in posujemo z 250 g sladkorja, 35 g moke, izpraskano vsebino stroka vanilje in kardamomom. Dobro premešamo in nadevamo v namaščen pekač (33 x 32 x 5 cm). V mešalnik damo preostalo moko in sladkor ter sol, dodamo na kocke narezano maslo in mešamo tako dolgo, da bodo koščki masla v velikosti zrn graha. Mešanico enakomerno razporedimo čez rabarbaro. Pečemo 35–45 minut, nato ohladimo in z žlico nadevamo v skodelice. Postrežemo s sladoledom.
