25. 10. 2022

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 17. 10. 2022, www.findinfo.si

Delavec se je med trajanjem delovnega razmerja preselil v bolj oddaljen kraj bivanja, kot ga je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi sporočil delodajalcu. Ali je delavec upravičen do povračila potnih stroškov od novega (bolj oddaljenega) kraja bivanja ali zgolj od prvotno navedenega?

Ena temeljnih pravic delavca je pravica do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, kar na splošni zakonski ravni ureja 130. člen Zakona o delovnih razmerjih(1). Višino potnih stroškov, do katerih je delavec upravičen, podrobneje določajo kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti, pri tem pa je treba upoštevati tudi določila Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja(2), saj se v davčno osnovo za dohodnino delavca ne vštevajo potni stroški samo do vnaprej določene višine.

Delavec je ob sklenitvi delovnega razmerja dolžan delodajalcu sporočiti kraj svojega dejanskega bivališča, iz katerega bo prihajal na delo. Dejansko prebivališče delavca in s tem delavčeva pravica do povračila potnih stroškov iz tega naslova predstavlja namreč bistveno okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, oz. predstavlja podatek, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. To pomeni, da mora delavec o vsaki morebitni spremembi dejanskega prebivališča redno obveščati delodajalca(3).

V praksi zelo pogosti pa so primeri, ko delavec med trajanjem delovnega razmerja spremeni naslov svojega dejanskega prebivališča. Če se delavec odseli v bolj oddaljen kraj od tistega, za katerega je prvotno prejemal povračilo potnih stroškov, mu odtlej nastajajo višji stroški prihoda na delo in z dela. Ne glede na navedeno pa že zgolj nastop dejstva preselitve v bolj oddaljen kraj bivanja avtomatično še ne pomeni, da bo delavec tudi upravičen do višjega povračila.

Obravnavano materijo namreč že na zakonski ravni ureja tretji odstavek 130. člena ZDR-1, ki pravi, da ima delavec pravico do povračila povečanega stroška za prevoz na delo in z dela zaradi preselitve v bolj oddaljen kraj bivanja, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem. To pomeni, da delavec nima pravice od delodajalca zahtevati, da mu povrne višje potne stroške, če tega ne določa zadevna kolektivna pogodba ali če se v zvezi s tem z delodajalcem ne sporazume (tak dogovor je lahko vsebovan že vnaprej v sami pogodbi o zaposlitvi, lahko pa delavec in delodajalec takšen dogovor skleneta tudi naknadno, ko/če pride do dejanske preselitve delavca).

Takšna ureditev je tudi logična, saj bi v primeru, ko bi imel delavec ob vsaki preselitvi v bolj oddaljen kraj bivanja že zakonsko pravico do višjih potnih stroškov, v praksi lahko prihajalo do zlorab s strani delavcev, ko bi ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi navedli naslov bivanja, ki bi bil zelo blizu mestu opravljanja dela, nato pa bi se kaj hitro "preselili" v bolj oddaljen kraj, da bi prejemali višje potnih stroškov. Z vidika delodajalca je namreč v praksi pogosto pomembna (ekonomska) okoliščina tudi oddaljenost delavčevega bivališča od mesta opravljanja dela, saj lahko potni stroški na mesečni oz. letni ravni predstavljajo visok dodaten strošek za delodajalca. V Sloveniji je delavec, ki stanuje daleč, za delodajalca dražji od delavca, ki stanuje blizu.

Vir: Vošner Matej, Spremenjeno povračilo potnih stroškov po selitvi delavca, Pravna praksa, št. 35-36, 2022.

Opombe:

• (1) Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.
• (2) Ur. l. RS, št. št. 140/06 in nasl.
• (3) Glej 36. člen ZDR-1 in Belopavlovič, N., in drugi: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2016, str. 211-213.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj