01. 08. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 26. 7. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Določbe novele Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv-C), ki veljajo od 1. julija 2023, prenašajo v slovenski pravni red določbe Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji, ki se nanaša na postopek priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb in pristojne organe za izvajanje in določajo pravila obravnave investicijskih vlaganj tujih vlagateljev.

Pri tem se v skladu s spremenjenim 2. členom Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv) za tujega vlagatelja šteje:

• državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji ali pa je to že izvedel;
• državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki ima posredno ali neposredno vsaj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah v pravni osebi s sedežem v državi članici EU in namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji ali pa jo je že izvedel,

Pri tem se razume tretja država kot država, ki ni država članica EU, končni vlagatelj pa je državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki ima v tujem vlagatelju posredno ali neposredno vsaj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah.

Še vedno so investicijske spodbude lahko v obliki subvencij, kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere ter nakupa nepremičnine v lasti samoupravne lokalne skupnosti po ceni, ki je nižja od tržne. Pri čemer imajo po novem te spodbude lahko tudi značaj regionalnih državnih pomoči ali pomoči za naložbe za mala in srednja podjetja ali državnih pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije, ki se dodeljujejo v skladu s tem zakonom na podlagi Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom (v nadaljevanju Uredba 651/2014/EU).

Tako novela ne posega v pogoje za dodelitev spodbud po 4. členu ZSInv, opredelitev strateških investicij ali programa spodbujanja internacionalizacije, temveč se na novo določa postopke obravnave investicijskih vlaganj s strani tujih vlagateljev iz tretjih držav v kritičnih dejavnostih, ki bi lahko vplivale na varnost in javni red republike Slovenije, kamor po 31.č členu ZSInv sodijo:

• kritična infrastruktura (fizična ali virtualna) na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja, obrambe, volilne ali finančne infrastrukture in občutljivimi objekti, zemljišči in nepremičninami, ki so bistveni za uporabo takšne infrastrukture;
• kritična tehnologija in blago z dvojno rabo, vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo ter tudi nanotehnologijo in biotehnologijo;
• dobava kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, ter prehranska varnost;
• dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij;
• svoboda in pluralnost medijev ali
• projekti ali programi v interesu Evropske unije, opredeljeni v Prilogi I Uredbe 2019/452/EU.

V skladu z 31.a členom ZSInv mora tuji vlagatelj, ciljna ali prevzeta družba priglasiti naložbo ali naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, s katero tuji vlagatelj v novoustanovljeni gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji neposredno ali posredno pridobi najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah, najpozneje v 15 dneh od sklenitve pravnega posla, priglasiti ministrstvu pristojnem za gospodarstvo.

Za predhodni pregled minister imenuje komisijo, ki v skladu z 31.c členom ZSInv preveri ustreznost priglasitve, pridobi dodatna pojasnila ter poda mnenje o vplivu priglašene neposredne tuje naložbe na javni red in varnost v Republiki Sloveniji. Če ugotovi, da gre za neznaten vpliv o tem izda mnenje, če pa komisija meni, da bi tuja naložba lahko imela vpliv na javni red ali varnost v Republiki Sloveniji, pa z mnenjem predlaga uvedbo postopka pregleda.

Ministrstvo na podlagi mnenja komisije za priglasitve v primeru ugotovitve neznatnega vpliva izda odločbo, v primeru mnenja o potencialnem znatnem vplivu tujih vlaganj na javni red in varnost v Republiki Sloveniji pa izda sklep, s katerim uvede postopek pregleda. Zoper tak sklep ni sodnega varstva.

Pregled neposrednih tujih naložb na področju kritičnih dejavnosti v skladu s 31.d členom ZSInv opravlja strokovna skupina, ki po potrebi pridobi tudi mnenje druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki deluje na področju dotične dejavnosti. Strokovna komisija poda mnenje najpozneje v dveh letih od vpisa ustanovitve gospodarske družbe v sodni register ali od sklenitve pravnega posla, s katerim tuji vlagatelj v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji neposredno ali posredno pridobi najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah ali od objave prevzemne ponudbe.

Strokovna skupina delo konča s pripravo mnenja, s katerim ugotovi, ali neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red Republike Slovenije, in predlaga, da se neposredna tuja naložba bodisi odobri, omejeno odobri, ali prepove.

Ministrstvo pa lahko predlaga tudi ponovni pregled tujega vlagatelja in naložbe, če prejme informacije o neustreznem ravnanju, če strokovna skupina ugotovi, da neposredna tuja naložba lahko vpliva na varnost ali javni red Republike Slovenije, ko lahko ministrstvo že izdano odločbo razveljavi in z isto odločbo odloči, ali tujo neposredno naložbo omejeno odobri, tako da se določijo pogoji za njeno izvedbo, ali celo prepove.

Pri izdaji odločbe ministrstvo upošteva določbe 31.e člena ZSInv, ki določa pogoje za izvedbo tuje naložbe za obdobje, ki ni daljše od 10 let. Tuji vlagatelj, ciljna, prevzeta družba ali novoustanovljena družba pa mora o sprejetju ukrepov glede upoštevanja določenih pogojev vsakoletno poročati ministrstvu do izteka izrečenih ukrepov.

Novi 32.a člen ZSInv določa, tudi globe v zvezi s prekrški v zvezi s priglasitvijo in pregledom neposrednih tujih naložb za gospodarske družbe v višini od 100.000 do 500.000 evrov glede na velikost poslovnega subjekta po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), če:

• ne priglasi neposredne tuje naložbe ali neposredne tuje naložbe v 15 dneh od sklenitve pravnega posla ali od objave prevzemne ponudbe;
• ne priglasi vseh informacij o neposredni tuji naložbi in komisiji za priglasitve ali strokovni skupini v roku ne pošlje dodatnih pojasnil in obrazložitev ali ne predloži ustreznih dokazov;
• ne upošteva prepovedi ali pogojev za izvedbo neposredne tuje naložbe;
• ne poroča ministrstvu v skladu z devetim odstavkom 31.e člena ZSInv.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj