Zapiranje d.o.o. ter možnosti nadaljevanja poslovanja v primeru prisilne poravnave

Zapiranje d.o.o. ter možnosti nadaljevanja poslovanja v primeru prisilne poravnave

03. 10. 2023

2 0
Koristnost članka
2 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: SPOT Svetovanje Posavje, 18.9.2023 Avtor: Karmen Levak

Obstaja več načinov prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo, odvisno od razlogov ter pogojev za zaprtje, obstaja pa tudi možnost ohranitve pravne osebe preko finančnega prestrukturiranja.

Pravna podlaga za prenehanje družbe je različna glede na vsebino

Zakon o gospodarskih družbah ureja postopek rednega prenehanja podjetja (opravi se postopek likvidacije) in prenehanje po skrajšanem postopku (poteka  brez likvidacije družbe).

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ureja več postopkov zaradi insolventnosti – med drugim postopke prisilne poravnave, prisilne likvidacije in stečaj.

Najpogostejši način zaprtja podjetja je redno prenehanje

Pri rednem prenehanju se družbeniki sami odločijo za zaprtje in torej za prostovoljno likvidacijo, postopek vodi družba sama.

Pri prisilni likvidaciji (npr., če poslovodstvo ne deluje več kot 6 mesecev) postopek vodi sodišče. V tem primeru sklep izda sodišče in se izvaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Kaj je likvidacija družbe?

Likvidacija je postopek, s katerim se razdeli premoženje družbe in izbriše iz sodnega registra in sledi prenehanju družbe. Postopek se opravi po vpisu začetka likvidacije v sodni register - se torej posebej registrira v sodnem registru.

Po ugotovitvi razloga za prenehanje družbe se sprejme sklep o prenehanju in sklep o začetku likvidacije. Slednjega sprejme torej ali družba ali sodišče – odvisno od razlogov, zaradi katerih je družba prenehala.

Likvidacijski upravitelji so lahko člani poslovodstva, lahko pa ga imenuje tudi sodišče

Likvidacijski upravitelj kot zakoniti zastopnik družbe zastopa in predstavlja družbo in med drugim:

  • konča začete posle (za dokončanje nedokončanih poslov sme sklepati tudi nove posle),
  • sestavi likvidacijsko bilanco,
  • objavi poziv upnikom za prijavo terjatev,
  • pripravi predlog poročila o poteku postopka ter razdelitvi premoženja,
  • po končani likvidaciji prijavi izbris družbe iz registra.

Če likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.

Za prenehanje po skrajšanem postopku se ponavadi odločajo manjša podjetja

Prenehanje po skrajšanem postopku sprožijo podjetja sama, s pomočjo notarja.

Zakaj se zanj odločajo predvsem manjša podjetja? Ker ta postopek poteka brez likvidacije, so varovalke notarsko overjene izjave vseh družbenikov z naslednjimi zavezami:

  • da so poplačane vse obveznosti družbe,
  • da so urejena vsa razmerja z delavci,
  • da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe - in sicer solidarno še dve leti po izbrisu družbe iz registra.

Poleg tega se morajo vsi družbeniki s tem postopkom soglasno strinjati in sprejeti torej sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Ta sklep registrski organ objavi, zoper njega je dopusten ugovor v 15-ih dneh.

Stečaj družbe se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov

Stečajni postopek nad pravno osebo je eden izmed postopkov zaradi insolventnosti.

Bistveno pri stečaju je v tem, da se v tem postopku vnovči vse premoženje stečajnega dolžnika in nato iz denarnega dobroimetja iz tega naslova plačajo terjatve upnikov.

O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog predlagatelja

Predlagatelj je lahko:

  • dolžnik (ki ga zastopa poslovodstvo),
  • osebno odgovorni družbenik dolžnika,
  • upnik, ki izkaže svojo terjatev do dolžnika, ki zamuja s plačilom več kot 2 meseca,
  • Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, ki izkaže terjatve zaposlenih delavcev do dolžnika, katere zamujajo s plačilom več kot 2 meseca.

Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, kar pomeni da prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev.

Oklic o začetku stečajnega postopka in vsakega drugega postopka zaradi insolventnosti mora sodišče po uradni dolžnosti objaviti na spletnih straneh AJPES - uradne e-Objave v postopkih zaradi insolventnosti.

Kako preveriti dolžnika v stečaju? Upnikov se o začetku stečaja osebno ne obvešča …

Upnikov se o začetku postopka osebno ne obvešča, tako da se s tem dejstvom lahko seznanijo z javno objavo na navedenih spletnih straneh.

Če sumite, da je se je zoper vašega dolžnika začel stečajni postopek, lahko to preverite na spletni strani AJPES-a: Seznam oklicev stečajev pravnih oseb (podjetij) vam je na voljo na povezavi: Seznam stečajev.

Vpogled v zadeve zaradi insolventnosti lahko opravite preko aplikacije: Vpogled v vpisnik zadev v postopkih zaradi insolventnosti VS RS.

V primeru, da je dolžnik v stečaju, morate svoje terjatve prijaviti v stečajno maso. Če tega ne storite v treh mesecih od začetka oklica, vaša terjatev propade.

Delavske terjatve so v primeru postopkov zaradi insolventnosti zavarovane s prednostnim vrstnim redom poplačila.

Pri prisilni poravnavi se želi ohraniti pravno osebo - dolžnika

Namen tega postopka je, da se s finančnim prestrukturiranjem omogoči, da se insolventnost (t.j., da dolžnik tudi v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti) odpravi, podjetje pa nadaljuje s svojim poslovanjem. Upnikom bi se naj zagotovili ugodnejši pogoji plačila terjatev, kot če bi bil začet stečajni postopek.

V tem postopku dolžnik po nadzorom sodišča in upravitelja v dogovoru z večino upnikov izvede finančno prestrukturiranje svojih obveznosti. V praksi se to prestrukturiranje lahko izvede na več načinov:

  • dogovor o znižanju obveznosti do upnikov oz. za podaljšanje časovnega obdobja za odplačilo obveznosti,
  • povečanje osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, lahko pa tudi z novimi denarnimi vložki.

Pravočasna prijava terjatev je pomembna zaradi glasovalnih pravic

Upniki, ki so pravočasno prijavili svojo terjatev, lahko glasujejo o predlaganem načrtu prisilne poravnave, za njeno potrditev pa mora glasovati toliko upnikov, da njihove terjatve po višini predstavljajo vsaj 60 % vseh priznanih terjatev do dolžnika.

Kakšen je rok za prijavo terjatev ? Ta rok je en mesec po objavi oklica o začetku postopka, ki je objavljen na AJPES - Objave sklepov in pisanj izdanih v postopkih zaradi insolventnosti).

Vendar pa upniki, ki svojih terjatev ne prijavijo pravočasno, teh terjatev ne izgubijo, nimajo pa glasovalne pravice. Potrjena prisilna poravnava bo namreč veljala za vse upnike, torej tudi za tiste, ki svojih terjatev niso prijavili in zato o predlogu niso imeli pravice glasovati.

Dolžnik ni dolžan obvestiti upnikov o začetku postopka, zato se naj stanje dolžnikov redno preverja.

Poleg splošnih pravil poznamo še dve različici postopka prisilne poravnave

Pri postopku poenostavljene prisilne poravnave gre za pravno možnost, da dolžnik v hitro in poceni sodnem postopku doseže z upniki dogovor o zmanjšanju oz. odložitvi zapadlosti svojih obveznosti. Pogoj za izvedbo tega postopka je, da je dolžnik podjetje, ki ustreza merilom mikro oz. majhne družbe.

Posebna pravila postopka prisilne poravnave velikim, srednje velikim in malim družbam omogočajo dodaten nabor ukrepov finančnega prestrukturiranja (npr. prestrukturiranje je možno tudi v obliki izčlenitve rentabilnega poslovnega dela dolžnika v novo družbo).

Problematika subvencij pri prisilni poravnavi

Žal se postopke prisilne poravnave tudi zlorablja, saj se v stečaju v primeru neizpolnjenih ciljev projekta že plačana subvencija vrača, v primeru prisilne poravnave pa temu ni tako (primer podjetja Marinblu, vir Finance,18. 9. 2023).

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje, CKŽ 46, Krško, telefon: (07) 490 22 24 ali (07) 490 22 25.

Viri:

  1. Stečajni postopek nad pravno osebo, www.gov.si/novice/2019-10-02-stecajni-postopek-nad-pravno-osebo/, 18. 9. 2023
  2. Zakon o gospodarskih družbah: www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=200965&stevilka=3036,18. 9. 2023
  3. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4735, 18. 9. 2023
  4. Finance, Marinbluju v prisilki je država pravkar izplačala še 255 tisoč evrov subvencije, www.finance.si/drazbe/marinbluju-v-prisilki-je-drzava-pravkar-izplacala-se-255-tisoc-evrov-subvencije/a/9016473, 18. 9. 2023

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj