Predlog novele Zakona o gospodarskih družbah v javni obravnavi

Predlog novele Zakona o gospodarskih družbah v javni obravnavi

10. 10. 2023

1 0
Koristnost članka
1 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 3. 10. 2023, www.gov.si

Do 31. oktobra 2023 je v javni obravnavi osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1M). S tem v slovenski pravni red prenašamo tri direktive Evropskega parlamenta in Sveta s področij javnega razkrivanja davčnih informacij v zvezi z dohodki, poročanja podjetij o trajnostnosti ter zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji.

Direktiva o javnem poročanju po državah

Na podlagi direktive s področja javnega razkrivanja davčnih informacij v zvezi z dohodki (direktiva o javnem poročanju po državah) želijo normativno spodbuditi gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih obvladujočih družb. Večjo preglednost želijo doseči tudi v tistih družbah, ki niso v skupini, katerih prihodek v dveh preteklih zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750.000.000 evrov, in ki multinacionalno poslujejo. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice.

Pri tem bo pomembna novost napram sedanji ureditvi ta, da se širi krog poročevalcev, ki bodo morali o določenih davčnih informacijah poročati v okviru letnega poročila v enotni elektronski obliki. Poročevalci bodo morali o teh informacijah poročati praviloma v okviru spletnih strani AJPES, ki so zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v te objavljene informacije. Prav tako bodo morali revizorji preveriti, ali je poročevalec te informacije javno objavil.

Direktiva glede poročanja o trajnostnosti

Na podlagi direktive s področja poročanja podjetij o trajnostnosti (direktiva glede poročanja o trajnostnosti) želijo z večjo preglednostjo gospodarskih dejavnosti podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v naložbe v trajnostno rast. Obenem želijo povečati zavedanje o pomembnosti obvladanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostnostjo. Ti dejavniki so okoljskisocialni, dejavniki v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in upravljavski dejavniki. Med drugim vključujejo tudi podnebne spremembe, degradacijo okolja, odnos do zaposlenih in poslovnih partnerjev ter upravljanje same družbe.

Posodabljajo se obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, in sicer:

  • širitvijo zavezancev za poročanje (na vse velike družbe ter na vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi - razen mikro družb),
  • širitvijo obsega in vsebine informacij, o katerih se mora poročati,
  • ter tudi z večjim nadzorom nad vsebino poročanja s strani revizorjev.

Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše, in bo dalo boljšo sliko, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne zadeve v svojo dejavnost. Prav tako pa se bo izboljšala primerljivost informacij različnih gospodarskih subjektov, saj bo poročilo o trajnostnosti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije.

Direktiva o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu

Na podlagi direktive s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb (direktiva o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu) želimo spodbuditi gospodarstvo k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih v večjih gospodarskih družbah. Gre za družbe,

  • ki kotirajo na borzi, imajo več kot 250 zaposlenih, katerih čisti prihodek od prodaje presega 50.000.000 evrov ali vrednost aktive presega 43.000.000 evrov in
  • gospodarskih družbah z več kot 250 zaposlenimi, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost.

Pomembna novost je, da družba v politiki raznolikosti, ki bo nujen dokument za družbe zavezanke, določi cilj glede deleža spolne zastopanosti, ki ga bo izpolnila. Družbe zavezanke zagotovijo izpolnitev enega izmed ciljev:

  • vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali
  • vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora ter izvršnimi direktorji.

V primeru neizpolnjevanja ciljev glede deležev spolne zastopanosti bo družba morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora ter za izvršne direktorje. Neizbrani kandidat manj zastopanega spola bo lahko od družbe zavezanke, ki ne bo izpolnjevala ciljev glede deležev spolne zastopanosti, zahteval podatke o izbirnem postopku. V postopku pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji ali drugem postopku bo lahko zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka.

Druge rešitve

Poleg navedenih rešitev želijo normativno spodbuditi gospodarstvo k označevanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih, ter okrepiti vlogo Finančne uprave Republike Slovenije.

Zainteresirano strokovno in drugo javnost vabijo, da posreduje komentarje in predloge na osnutek predloga zakona preko portala e-Demokracija ali neposredno na e-naslov: gp.mgts@gov.si s pripisom »Pripombe na osnutek Predloga ZGD-1M«. V dopisu se sklicujte na številko zadeve IPP 007-283/2023. Svoje komentarje lahko oddate do 31. oktobra 2023.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj