DDV spremembe s 1. 1. 2024

DDV spremembe s 1. 1. 2024

12. 12. 2023

10 0
Koristnost članka
10 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 6. 12. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Tanja Urbanija

Sprememba se nanaša na oproščene storitve v javnem interesu, ker je dopolnjena 5. točka prvega odstavka 42. člena ZDDV-1. Ostale spremembe se nanašajo na ponudnike plačilnih storitev, ki bodo morali od 1. 1. 2024 dalje FURS poročati, če bo prejemnik plačila v Sloveniji prejel v koledarskem četrtletju več kot 25 plačil iz tujine. Namen te določbe je odkriti ponudnike prodaje blaga na daljavo, ki ne plačujejo DDV v ustrezni državi.

Dopolnjena je določba 5. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 kjer je dodano, da so plačila DDV oproščene  storitve, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence. Po novem je določeno da so oproščene le storitve, če gre za take, da so v okviru izvajanja dejavnosti v javnem interesu.

Večinski del sprememb ZDDV-1 se nanaša na ponudnike plačilnih storitev[1], ki so od 1. 1. 2024 dalje zavezani poročati o čezmejnih plačilih. Za ta namen sta bili v ZDDV-1 preneseni dve Direktivi in sicer Direktiva Sveta (EU) 2020/284 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe nekaterih zahtev za ponudnike plačilnih storitev (Direktiva CESOP) in Uredba Sveta (EU) 2020/283 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 v zvezi z ukrepi za krepitev upravnega sodelovanja za boj proti goljufijam na področju DDV (uredba).

Poročanje o plačilih se zelo poenostavljeno povedano nanaša na prodajo blaga na daljavo. Prodaja blaga na daljavo (to je prodaja blaga prejemnikom oziroma kupcem, ki so fizične osebe iz EU[2]) se obdavčuje z vidika DDV na dva načina. Za zelo male prodajalce, katerih letna vrednost dobav blaga fizičnim osebam v EU ne preseže 10.000 EUR velja, da prodajalec obračuna DDV države v kateri ima sedež[3]. Za vse večje prodajalce velja, da morajo obračunati DDV države iz katere je kupec, ki je fizična oseba (oseba, ki ne opravlja dejavnosti)[4].

Ker se vedno več blaga naroča preko spleta so v porastu transakcije, kjer se blago naroči na spletni strani in se nato odpošlje direktno od prodajalca k prejemniku, ki je fizična oseba v drugi EU državi kot je država prodajalca. Če so prejemniki prej omenjenih dobav v Sloveniji, to pomeni, da bi moral prodajalec (če gre za večjega prodajalca) obračunati slovenski DDV. Izziv tako postaja kako naj naša davčna uprava »polovi« subjekte, ki ne plačujejo slovenskega DDV pa bi ga morali, zaradi pravil dobave blaga na daljavo, ko je prag 10.000 EUR presežen. Te težave nima le Slovenija, temveč vse države EU. Prav zaradi preprečevanja utaj in manjkajočega DDV, so države članice sprejele, da morajo ponudniki plačilnih storitev poročati, med drugim, o prejetih plačilih iz tujine in sicer takrat, ko prejemnik plačila prejme v četrtletju več kot 25 plačil iz tujine.

Na ta način bodo skušale finančne uprave vseh držav EU najti prodajalce dobav na daljavo (prejemnik plačil), ki ne plačujejo ustreznega DDV. To bo možno najti preko opisanega poročanja, saj bodo te informacije nato centralizirano shranjene v evropsko bazo podatkov v osrednji elektronski sistem informacij o plačilih - CESOP (ang. Central System of Payment Information), kjer bodo informacije tudi združene in navzkrižno preverjane z drugimi evropskimi bazami podatkov.  

V  Sloveniji so k poročanju FURS-u, ki bo v elektronski obliki, zavezani ponudniki plačilnih storitev v Sloveniji, in sicer v primeru, ko stranka v Sloveniji dobi v koledarskem četrtletju več kot 25 plačil iz tujine. Na ta način vsebinsko lahko najdemo prodajalce s sedežem v Sloveniji, ki prejemajo plačila iz tujine. Za njih je smiselno preveriti ali se ta prejeta plačila nanašajo na prodajo blaga na daljavo. Te podatke bo naš FURS izmenjal s tujimi institucijami. Po izmenjavi bo verjetno tuja finančna uprava preverila ali se prejeta plačila v Sloveniji nanašajo na prodajo blaga na daljavo. Če subjekt iz Slovenije vrši v določeno EU državo prodajo blaga na daljavo, in bi se moral identificirati za namene DDV, pa se ni, ga bo po novem prav zaradi CESOP poročanja lažje odkriti in od njega pobrati ustrezen DDV.

Analogno bo slovenska finančna uprava dobila podatke od tujih pristojnih institucij, kjer tuji prejemniki plačil dobijo več kot 25 plačil na četrtletje iz tujine. Če se bo med temi državami, od koder prihajajo plačila, pojavila Slovenija, to lahko pomeni, da bi moral tuj davčni zavezanec, preko OSS v svoji državi, obračunata in plačevati slovenski DDV.

Ponudniki plačilnih storitev v Sloveniji bodo morali poročati tudi o čezmejnih plačilih, če bo plačnik iz Slovenije, prejemnik pa iz tretjega ozemlja ali iz tretje države.

Nekateri razmišljajo, da bo po IBAN številkah in BIC kodah težko najti kje je res prejemnik računa, saj ima lahko fizična oseba iz Slovenije odprt račun v Litvi. Za te primere je treba upoštevati, da zavezanci k poročanju FURS niso samo slovenske banke, temveč ponudniki plačilnih storitev«, to so subjekti iz 1. do 5. točke prvega odstavka 20. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPIaSSIED). Okvirni seznam je dostopen tukaj. Eden izmed podatkov, ki se sporočajo je tudi identifikacijska oznaka, ki nedvoumno določa plačnika. To pa že pomeni, da poslovanje preko tuje banke ne »skrije« lokacije kupca ali prodajalca. Ko že govorimo o tujih bankah, preko katerih opravljajo promet tudi plačniki iz Slovenije, velja še poudariti, da bodo morali ponudniki plačilnih storitev državam članicam gostiteljicam poročati tudi o storitvah, ki jih neposredno opravijo v teh državah članicah glede na dovoljenje, ki jim ga je izdala država članica gostiteljica. Torej bodo poročale v Sloveniji tudi t.i. »tuje banke«. Čas bo pokazal ali bo CESOP poročanje vplivalo na spremenjeno strukturo oz. višino plačanega DDV.

Podrobnosti o spremembah izpostavlja tudi FURS v novem dokumentu >> Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, oktober 2023.

***

  • [1] Ponudniki plačilnih storitev v Sloveniji so dosegljivi tukaj (obvezniki torej niso samo slovenske banke)
  • [2] Natančneje to določa 4. odstavek 6. člena ZDDV-1
  • [3] Prvi odstavek 30.f čl. ZDDV-1
  • [4] A točka tretjega odstavka 20. člena ZDDV-1

***

Vir: mag. Tanja Urbanija, DDV spremembe s 1. 1. 2024, FinD-INFO članki.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj